Zgodba: KAKO LAHKO S POZITIVNIM ODNOSOM DO ISKANJA DELA HITREJE DOBITE ZAPOSLITEV


13 Jul
13Jul

Nedolgo nazaj sem se ukvarjala s primerom, kjer je imela gospa v svojem življenjepisu nepojasnjeno 12-letno »luknjo«. V vprašalniku, ki ga pošljem kandidatom, da izvem vse podrobnosti o njihovih delovnih izkušnjah in kompetencah, sem navedla tudi pomembno vprašanje, kaj je razlog za tako dolgo obdobje nezaposlitve. Gospa mi je le na kratko, ne da bi temu namenila preveč pozornosti, odgovorila, da je takrat imela neke družinske zadeve in da je opravljala zgolj honorarna dela. Več ni želela deliti. Ker je bilo pojasnilo nezadostno, sem želela izvedeti vsaj, katera dela je opravljala. Na to vprašanje mi je samo odvrnila, da včasih honorarna dela niso bila takšna, kot so danes študentska dela. Podala mi je popolnoma nerelevanten odgovor, želela pa sem konkretno pojasnilo, da lahko navedem kompetence, ki jih je takrat pridobila in ji bodo lahko koristile v bodoči službi. Gospa mi še vedno ni želela dati odgovorov in še danes ne vem, kaj je delala v tistih časih. 

Zaradi pomanjkanja informacij sem nato v spremno pismo, da bi pojasnila to gromozansko luknjo, napisala, da je skrbela za družinske člane in sem ter tja priložnostno delala. Kljub temu da je bila to resnica, je gospa želela, da zapisano predrugačim. Pojasnila sem ji, da neresnic ne morem pisati. Ne gre tako. To luknjo je treba pojasniti, še preden o njej povpraša delodajalec. Tu se je moje delo končalo, nič ji ni bilo všeč.

Imela pa je še en problem, ki je bil veliko večji od prvega. Upala bi si trditi, da je bil zanjo usoden. Gospa je do najinega snidenja poslala že okrog 300 prijav – vse so bile neuspešne. Pojasnila sem ji, da je to verjetno zato, ker ima neustrezno napisan življenjepis in žal tudi zelo negativen pristop. V celotni komunikaciji, ki sem jo imela z njo, je vedno poudarjala, da starejših ne sprejemajo več v službe, da samo mlajšim plačujejo pripravništva in da v njeni stroki vsi izgubljajo delovna mesta. Opozorila sem jo na njen negativen pogled in pripomnila, da takšen pristop zagotovo ne bo obrodil sadov pri delodajalcih. Gospa je sicer potrdila mojo opazko, a nato hitro dodala, da drugačnega pogleda glede na dano gospodarsko situacijo tako ali tako ne zmore imeti. 

Včasih naš pogled izhaja samo z enega zornega kota.

Zakaj se ne bi kdaj ozrli še na svetlo plat? 

Želela sem jo opogumiti in navdušiti z zgodbo druge stranke, recimo ji Barbara, ki je pri 55. letih dobila zaposlitev po tem, ko je podjetje, kjer je delala 30 let, šlo v stečaj. Tudi ona je mislila, da zaradi let ne bo nikoli več dobila zaposlitve in da bodo delodajalci dali prednost mlajšim. Bilo jo je strah – in kako je ne bi bilo, ko je po toliko letih zamenjala varno zaposlitev in podjetje, ki ji je toliko let zagotavljalo dohodek. A vedno moraš biti močnejši od strahu in si prizadevati, da vsak dan narediš vse, kar je v tvoji moči, da dobiš zaposlitev. 

Barbara se je trdno odločila in si obljubila, da ne bo razmišljala o tem, da mlajši dobijo vsa delovna mesta. Vneto se je lotila priprave življenjepisa, se aktivno prijavljala na vsa odprta delovna mesta v svoji stroki in pošiljala življenjepise tudi tja, kjer takrat niso zaposlovali. Sklenila je poudarjati svoje težko prigarane in izredno zavidljive izkušnje – in prav to je bila njena prednost. Ko je pričela zaradi svojega borbenega duha in pozitivnosti (ter seveda dobrega življenjepisa) dobivati povabila na razgovor, sta se pozitivnost in pogum še okrepila. »Saj za staro šaro pa še nisem,« se je bodrila. Kljub temu da jo je sprva nekaj podjetij zavrnilo, je službo dobila izredno hitro po tem, ko je spremenila svoje mišljenje in odnos do iskanja dela.

Čeprav se sliši skoraj iluzorno, je pozitiven pogled na situacijo in na iskanje dela nujen! Četudi tolikokrat slišimo »ne«, smo z vsakim razgovorom bliže svoji novi zaposlitvi!

Pripombe
* E-poštno sporočilo ne bo objavljeno na spletni strani.